Kakšne posledice bo imela ukinitev ameriške mednarodne pomoči za Afganistan?

Ameriški predsednik Donald Trump je skoraj nemudoma po vrnitvi v Belo hišo začel uresničevati svojo agendo. Med drugim je začasno ustavil ameriško pomoč tujini in omejil delovanje Agencije za mednarodni razvoj (Usaid), kar pa bo po mnenju strokovnjakov negativno vplivalo na Afganistan, ki je močno odvisen od tuje pomoči, poroča portal Deutsche Welle (DW).
Kljub umiku ameriških sil iz Afganistana leta 2021, so bile ZDA namreč še naprej najpomembnejša donatorica pomoči državi. ZDA so po podatkih urada posebnega generalnega inšpektorja za obnovo Afganistana (SIGAR) odobrile več kot 21 milijard dolarjev pomoči Afganistanu, odkar so tamkajšnjo oblast prevzeli talibani. Sredstva so sicer namenjena afganistanskemu ljudstvu, pri čemer je vzpostavljena varovalka, ki preprečuje, da bi do denarja dostopali talibani.

Kljub omenjeni varovalki pa so od ameriške pomoči imeli posredno korist tudi talibani, saj je ta pomagala stabilizirati afganistansko valuto in zmanjšati tveganje hitre inflacije. Trumpova prekinitev ameriške pomoči, vključno z zamrznitvijo financiranja agencije USAID, pa je tako med talibani zdaj povzročila kaos, je za Deutsche Welle pojasnil nekdanji afganistanski diplomat Ghaus Janbaz.

Številni strokovnjaki namreč trdijo, da je tuja pomoč Afganistanu, vključno z več sto milijoni dolarjev, ki jih letno namenijo ZDA, posredno pomagala talibanom ohraniti nadzor nad državo. Menijo namreč, da bi lahko talibani ob zmanjšanju finančne pomoči popustili mednarodnim zahtevam ali pa se celo soočili z vse močnejšim nasprotovanjem ljudstva.

"V zadnjih treh letih talibanom ni uspelo vzpostaviti samozadostnega gospodarstva, zato so močno odvisni od te pomoči," je dodal Janbaz.

Od tuje pomoči odvisnih 26 milijonov Afganistancev

Odkar so se leta 2021 v Afganistanu na oblast vrnili talibani, so ženske začele naglo izgubljati težko priborjene pravice, tako v javnem kot zasebnem življenju. Med drugim ne smejo obiskovati srednjih šol in univerz, v javnosti ne smejo glasno govoriti in si morajo obvezno zakrivati obraz. Prepovedano jim je opravljati večino poklicev, ne smejo obiskovati parkov, telovadnic in javnih kopališč.
Talibanom ob tem prav tako ni uspelo vzpostaviti vključujoče vlade. Številne države in organizacije tako pozivajo k povečanju pritiska na talibane, a ob tem nekateri opozarjajo, da bo zmanjšanje pomoči povzročilo le še večje trpljenje afganistanskega ljudstva. Kot je za DW pojasnila afganistanska aktivistka za pravice žensk Wazhma Frogh, je od tuje pomoči odvisnih 26 milijonov Afganistancev.

"Če bodo humanitarne organizacije izgubile dostop do sredstev, ne bodo mogle zagotavljati niti najosnovnejše pomoči,“ je še opozorila Frogh. Ta ob tem dodaja, da talibani nimajo načrta za podporo ali razvoj afganistanskega ljudstva. "Edina pomoč prihaja od Združenih narodov, mednarodnih agencij in afganistanskih humanitarnih organizacij," je dodala in opozorila, da bo Trumpova odločitev o zmanjšanju pomoči še dodatno poslabšala razmere za Afganistance.

Frogh ob tem meni, da je Afganistan trenutno na stranskem tiru Trumpove zunanjepolitične agende, saj so v ospredju konflikti na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. "Mislim, da Trumpova administracija še nima načrta za Afganistan," je še dejala. Da je težko napovedati, kakšne načrte imajo ZDA z Afganistanom, meni tudi nekdanji afganistanski diplomat Janbaz in dodaja, da bo to pokazal zgolj čas.